Srednješolska Krkina nagrada za raziskovalno nalogo o vsebnosti živega srebra v vrtninah
V petek, 23. septembra, so v KRKI v Novem mestu že dvainpetdesetič slovesno predstavili in podelili srednješolske Krkine nagrade za raziskovalno delo. Med nagrajenimi je bila letos tudi Idrijčanka Lana Mohorič, dijakinja Gimnazije Jurija Vege Idrija. Nagrado je prejela za raziskovalno nalogo z naslovom Vsebnost živega srebra v vrtninah. Nalogo je v lanskem šolskem letu izdelala v okviru interesnega tematskega sklopa Narava in mi ter v sodelovanju z odsekom Znanosti o okolju – O2, z Instituta ”Jožef Stefan” in Centrom za upravljanje dediščine živega srebra Idrija.
Lana je o nalogi zapisala:
Zgodovina Idrije, rudnika in idrijskih rudarjev ponuja veliko vprašanj o vplivu živega srebra na življenje ljudi in živali, kar me je spodbudilo k raziskovanju in pisanju naloge z naslovom Vsebnost živega srebra v vrtninah. Moje mentorice so bile profesorice naravoslovnih predmetov na Gimnaziji Jurija Vege Idrija, sodelovala pa sem tudi s Centrom za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija. Še posebej me je razveselilo mentorstvo doc. dr. Jožeta Kotnika in priložnost opravljanja analiz v laboratorijih na Institutu ”Jožef Stefan” v Ljubljani, ki mi je omogočila tudi vpogled v delo raziskovalcev.
Kot je že dolgo znano, je prst v Idriji močno onesnažena z živim srebrom, kar je potrdila tudi moja raziskava. Njegova vsebnost na več raziskanih vrtovih v Idriji presega kritično vrednost, določeno v Uradnem listu Republike Slovenije, ki znaša 10 000 µg Hg/kg suhe snovi prsti. V svoji nalogi sem raziskala, koliko se je vsebnost živega srebra v prsti spremenila v primerjavi s preteklimi raziskavami. Izkazalo se je, da se vrednosti niso bistveno spremenile. Zanimalo me je tudi, kakšna je vsebnost živega srebra v vrtninah, pridelanih na idrijskih vrtovih. Te rezultate sem primerjala tudi z vsebnostjo tega elementa v nakupljeni zelenjavi in ugotovila, da so v slednji vrednosti občutno nižje. Tako sem analizirala vsebnost živega srebra v čebuli, korenju, paradižniku, solati, ohrovtu, radiču ter v korenini in listih peteršilja. Najvišje vsebnosti so dosegali prav zadnji trije vzorci, medtem ko je bila najnižja vsebnost živega srebra v čebuli. Po končani raziskavi zato na območjih, onesnaženih z živim srebrom, predvsem na Prejnuti in v Prontu, odsvetujem gojenje in uživanje ohrovta, radiča in peteršilja.
Zanimalo me je še, ali lahko s termično obdelavo, torej s prekuhavanjem v vodi, zmanjšamo vsebnost Hg v prehranskih vrtninah, vendar na to vprašanje z izvedenimi analizami nisem mogla odgovoriti.
Kot šola, ki ima zaradi oddaljenosti od raziskovalnih inštitucij omejene možnosti raziskovanja na višjem nivoju, z uporabo sodobnejših tehnik in aparatur, se še enkrat iskreno zahvaljujemo sodelavcem Centra za prenos tehnologij in inovacij na Institutu ”Jožef Stefan”, ki so nas povezali z raziskovalcem – mentorjem na IJS doc. dr. Jožetom Kotnikom z odseka O2. Mentoriranje je potekalo sprva preko zoom srečanj in dogovarjanj o poteku dela in pripravi vzorcev na domačem terenu v Idriji. Osrednji del naloge je Lana opravila pod vodstvom in ob pomoči doc. dr. Jožeta Kotnika na aparaturah laboratorija za biogeokemijo, odseka O2, v Podgorici. Nepogrešljive pa so bile njegove izkušnje tudi pri vrednotenju in pregledu izdelane raziskovalne naloge, za kar se mu še enkrat zahvaljujemo.
Zapisali: Lana Mohorič in Valerija Šemrl Kosmač, Gimnazija Jurija Vege Idrija
Podelitev 52. Krkinih nagrad (na sliki z leve proti desni: in dr. Aleš Rotar, predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad, Lana Mohorič, predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič)
Vir slike