Viri financiranja za scale-up in start-up podjetja in sodelovalno gospodarstvo

Center za prenos tehnologij in inovacij (CTT) na Institutu ”Jožef Stefan” (IJS) je v okviru evropskih projektov Scale(up)Alps in EU-GIVE v sredo 12. 9. 2018 organiziral celodnevno delavnico Viri financiranja za scale-up in start-up podjetja in sodelovalno gospodarstvo kot podpora podjetjem.

Udeleženci iz podjetniškega sveta in razvojno-podpornih institucij so na samem začetku prisluhnili uvodni predstavitvi IJS in CTT, umestitvijo v izvajanje projektov Scale(up)Alps in EU-GIVE ter teoretičnemu uvodu v razvoj denarja in svet financ, za kar sta poskrbela Matej Mrak in Robert Premk iz CTT.

Jakob Gajšek (ABC Accelerator, InnoEnergy) je nato orisal razvoj podjetja skozi posamezne razvojne faze (od začetne, semenske, do zrele) in možnostmi pri financiranju ter kdo je pravzaprav pripravljen vlagati sredstva v našo idejo (podjetje). Podrobno načrtovanje, predvidljive ekonomske razmere in jasno začrtani cilji so temeljnega pomena, a investitorji so tisti, ki lahko ključno vplivajo na preobrat v podjetju. S svojimi finančnimi sredstvi, znanjem, verodostojnostjo in poznanstvi odpirajo nove možnosti, a je pot do njih dostikrat težavna. Z dobrimi priporočili, se tudi vrata do njih lažje odprejo.

O javni podpori hitro rastočim podjetjem je spregovorila Nina Urbanič iz Slovenskega podjetniškega sklada. Z različnimi oblikami sredstev kot so zagonske spodbude, semenski in tvegani kapital, mikrokrediti, garancije in posebne spodbude izpolnjujejo raznovrstne zahteve podjetij v različnih fazah obstoja, a njihovo delovanje se ne ustavi pri tem. S programi vsebinskih podpor – informiranje, mreženje, mentoriranje, izobraževanje in svetovanje – skrbijo tudi za drugo plat poslovanja. Za uspešno prijavo na razpise so bila podana priporočila.
Še pred osrednjo delavnico se je med udeleženci razvila živahna razprava, v kateri so podjetniki znova potrdili preveč toge birokratske postopke in iz njih izhajajoče ovire, primerjalno slabši položaj manjših podjetij glede na večja pri pridobivanju finančnih sredstev, na postavitev, pospešitev in racionalizacijo elektronskega poslovanja (pri oddajah vlog in poročil), obenem pa so se izpostavile razmere na trgu dela s pomanjkanjem ustreznih kadrov.

Kasneje so v osrednjem delu razprave udeleženci opozorili na premajhno povezovanje akademskega sveta s poslovnim, možnostjo uporabe opreme in raziskovalne infrastrukture, željo po hitrejšem izvajanju postopkov, kot tudi prežečo nevarnostjo, da so rezultati iz razvojnega cikla posameznega proizvoda vidni šele takrat, ko tehnologija ni več zanimiva za trg oziroma že zastara. Tudi postopki certificiranja, upoštevanja standardov in zahtevanih oznak se v primerih inovacij lahko kaj hitro izkažejo za veliko oviro, ki ne nagrajujejo izjemnih zamisli. Razprava je potekala v duhu financiranja in sodelovalnega gospodarstva, kjer so se izmenjala mnenja o poznanih primerih, na primer poznanih prevoznih platform, in tudi tu se je pokazalo, da je prostora za izboljšave še veliko.

V tretjem delu dogodka je mag. Robert Blatnik iz CTT nanizal oblike pomoči malim in srednje velikim podjetjem s ponudbo ključnih omogočitvenih tehnologij (KET – Key Enabling Technologies), vlogo tehnoloških centrov, primere odcepljenih podjetij in aktualni razpis projekta KET4CleanProduction, kjer so proizvodna podjetja lahko deležna sofinanciranja do 50.000 evrov pri tehnoloških izboljšavah ali uvajanju novih procesov v proizvodnji, ki jih izvede s pomočjo razvoja v izbranih tehnoloških centrih, kot je Institut Jožef Stefan.

O izkušnjah s pridobivanjem finančnih sredstev na platformi Kickstarter je spregovoril David Knez iz podjetja QuickShoeLace d. o. o., s katerimi so uresničili nadvse izvirno zamisel vezalk na zapenjanje, ki so primerne za vse, od najmlajših do najstarejših. Orisal je razvoj od ideje do današnje umestitve na trgu, obenem pa je nazorno predstavil delovanje same platforme. Opozoril je na dejansko stanje, ko skušaš svojo ponudbo predstaviti čim širšemu krogu uporabnikov, pri čemer si le eden izmed številnih, saj se dnevno objavljajo vedno nove in nove objave za financiranje. V sklepnem delu njegove predstavitve so se izpostavila tudi vprašanja intelektualne lastnine.

Nato je mag. Samo Lubej izpostavil vidik na finance skozi celotno življenjsko obdobje in o potrebi po razmisleku o uravnavanju ravni prihodkov, odhodkov in premoženja skozi ves ta čas. V zvezi s tem so bili prikazani različni scenariji v ravni prihodkov glede na stopnjo izobrazbe, nato pa še za strokovnjake, podjetnike in investitorje. Več kot le priporočljivo za uspeh je poleg izhodiščne ideje in podjetniške zagnanosti, tudi povezovanje navzven, v obliki pridobivanja novega znanja, sodelovanja s svetovalci, odprtostjo za nove poglede in vrednote, ter samim načrtovanjem. A kar je ključno poleg raziskav in navdušenja, je preseganje samega sebe in osredotočanje na razvoj takšnih proizvodov, s katerimi ustvariš nekaj uporabnega. Na ta način bo tudi dostop do investitorjev nekoliko lažji. V zelo dinamičnem prikazu teh spoznanj, so udeleženci podali svoje izkušnje in mnenja. Za nameček je gospod Lubej poskrbel še za prijetno presenečenje – enemu izmed udeležencev je podaril svojo knjigo in verjamemo, da je prišla v prave roke.

V sklepnem delu dogodka smo lahko prisluhnili Marku Rantu iz Borze terjatev o konceptu t.i. peer-to-peer bančništva. V zadnjem desetletju so se razmere na monetarnem področju krepko spremenile, predvsem glede finančnega posredovanja. Mala in srednje velika podjetja, start-up in scale-up podjetja se posledično srečujejo z velikimi ovirami pri pridobivanju finančnih sredstev preko bančnega sistema, na drugi strani pa bančni komitenti prejemajo za depozite domala ničelne obrestne mere. Za premoščanje teh težav so v nagrajenem start-up podjetju razvili spletno rešitev za domala takojšnje financiranje s pomočjo odstopa terjatev. Poleg enostavnega postopka, platformo odlikuje transparentnost, dostopnost, nizki stroški, varnost in anonimnost.

Delavnica se je zaključila v prijetnem vzdušju in še z zadnjimi klepeti med udeleženci, tako da so se poleg zanimivih in koristnih vsebin izvedenih predavanj, stkala izhodišča za prihodnja (poslovna) sodelovanja. Na tem mestu se v imenu Centra za prenos tehnologij in inovacij še enkrat zahvaljujemo vsem predavateljem in udeležencem za njihovo sodelovanje na dogodku.